NOVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
INDUSTRIJA 4.0 – Prihodnost je tu!
Industrija 4.0 je trenutna vizija oblikovanja
prihodnosti številnih industrij, z ustvarjanjem novih poslovnih
modelov preko CPS - Cybernetic Production Systems.
Platforma Industrija 4.0 je bila prvotno oblikovana s strani delovne skupine pod vodstvom nemške Nacionalne akademije znanosti in inženirstva ter Nemškega raziskovalnega centra za umetno inteligenco. Predstavlja odgovor na upad deleža nemške industrije znotraj zveznega bruto domačega proizvoda po letu 2010.
VPLIV INDUSTRIJE 4.0 –na gospodarstvenike in zaposlene
RAZVOJNE FAZE INDUSTRIJE 4.0 –
razvojni koraki od Industrije 1.0 do Industrije 4.0
Industrijski
razvoj je gonilna sila gospodarske rasti. Začetek uporabe proizvodne
tehnologije se je skozi čas spreminjal. Prva industrijska revolucija je za
mehanizacijo proizvodnje uporabila vodo in paro, druga električno energijo za
ustvarjanje množične proizvodnje, tretja pa elektroniko in informacijsko
tehnologijo za avtomatizacijo proizvodnje.
ARHITEKTURA INDUSTRIJE 4.0 –
Integracijska matrica
Industrija 4.0 vpliva na vsak
vidik življenja, spreminja način življenja, dela in komuniciranja. V prihodnosti lahko spremeni tudi
stvari, ki jih cenimo in način kako jih cenimo. Lahko spremeni naše odnose,
priložnosti in identitete, saj spreminja fizični in virtualni svet, v katerem
živimo. Integracija Industrije 4.0 ima za posledico preoblikovanje sedanjih
vrednostnih verig in pojav novih in inovativnih podjetniških modelov, zaradi
česar predstavlja ključni element prihodnjih pametnih infrastruktur. Zagotavlja nov način poslovanja in nov vir ustvarjanja vrednosti,
zlasti za tradicionalna proizvodna podjetja.
KAJ NAM JE STORITI? –dolgoročni koraki za gospodarstvo
Splošne smernice za implementacijo:
NOVA DRUŽBENA INFRASTRUKTURA
Izobraževanje in
usposabljanja, vpeljevanje in prilagajanje
RAZVOJNI CIKLUS
Product Life Cycle Management (PLM) podprt skozi
globalno verigo vrednosti
VERTIKALNA INTEGRACIJA
Omreženost
proizvodnega pogona s prilagajanjem v realnem času
HORIZONTALNA INTEGRACIJA
Omreženost
tovarn v globalni verigi in medsebojno sodelovanje
TEHNIČNE ZAHTEVE
Računalniške mreže, širokopasovne povezave,
računalništvo v oblaku, analitični sistemi, kibernetična varnost, „machine-to-machine”
rešitve
Oviro za sprejem industrije
4.0 predstavljajo visoka finančna vlaganja v sam razvoj in digitalizacijo v
podjetjih. Potreba po subvencijah in celostni strategiji preoblikovanja
industrijske proizvodnje na nacionalnem nivoju, je stvar, ki se je bo morala
dotakniti marsikatera vlada – v primeru, da želi ohraniti ter razvijati
industrializacijo v prihodnosti. Država bo prav tako morala veliko
narediti tudi na tem, da bo doma zadržala visoko šolane kadre, ki bi lahko s
svojim znanjem postali vodje pri uvajanju industrije 4.0 v sama slovenska
podjetja. Za slovenska podjetja bodo dobrodošla tudi sodelovanja
s priznanimi tujimi podjetji, ki so na področju uvajanja industrije 4.0
pohitela in imajo tako procese že uvedene v svojih podjetjih.INDUSTRIJA 4.0 IN SLOVENIJA
Pri uvedbi platforme Industrija 4.0 gre za dokaj novo
področje razvoja in stvari “na terenu” predvidoma še vsaj nekaj let ne bodo
realizirane do mere, katera bi lahko dostojno opisovala koncept Industrije 4.0.
Od leta 2011 v Sloveniji deluje s strani države podprt kompetenčni
center za Internet stvari (IoT) imenovan OpComm, ki s to tematiko povezuje
fakultete in podjetja. Do l. 2016 so z uvajanjem pametnih
tehologij pričela podjetja Krka, Impol, Gorenje, Pošta Slovenije, Hidria,
Cimos, UKC Ljubljana in Premogovnik Velenje, tem pa se s časom pridružujejo
vedno nova.
Državna strategija oz. “Slovenska
strategija pametne specializacije” je zajeta pod oznako “S4”.
Njeni smeli cilji do leta 2023 so:
§ Prestrukturiranje orodjarstva
z dvigom dodane vrednosti na zaposlenega na 45.000 EUR.
§ Izboljšanje prisotnosti
digitalizacije z dvigom stopnje robotizacije in avtomatizacije proizvodnje – povečanje
števila robotov s povprečja 48 na 72 kosov na 10.000 zaposlenih.
§ Povečanje razvoja fotonike z
dvigom dodane vrednosti na zaposlenega na 76.000 EUR.
§ Povečanje izvoza opreme za
avtomatizacijo za 25 odstotkov.
Po smernicah EU je l. 2015 GZS izvedla tudi projekt Slovenija 5.0, s katerim svoje člane ozaveščajo
o prednostih razvoja industrije v to smer. Obenem so identificirali tudi cilje
do leta 2020:
§ Zvišanje dodane vrednosti v
naših najmočnejših panogah; farmaciji, kemiji, elektro-napravah, gumi in
plastiki na 80 % povprečja EU.
§ Dvig povprečne dodane
vrednosti na zaposlenega na 43.500 EUR.
§ Dvig št. patentov na področju
IKT s 13 na 20/leto.
§ Uvrstitev slovenskih univerz
na mesto višje od 500. po mednarodni primerljalni lestvici.
Kot ukrepe za njihovo doseganje so našteli pametno specializacijo, digitalizacijo, mednarodne raziskovalne in
razvojne pobude, pametno usmerjanje razvojnih sredstev in zagon zdravih jeder podjetij.
POGLED V PRIHODNOST
Smeri razvoja
ZNANJE
Baze znanj, dizajn, modeliranje in
zaščita pred krajo.
DODANA VREDNOST
Analiza razvojnega cikla in vrnitev
investicij. Zaznavanje tveganj novih poslovnih modelov.
STANDARDIZACIJA
Evalvacija in analiza standardiziranih
priročnikov in razvoj novih
VZDRŽLJIVOST
Ohranitev konkurenčne prednosti,
recikliranje, učinkovitost
Proizvodne tehnologije
napredujejo hitreje kot kdaj koli prej. Povezane z Industrijo 4.0, povzročajo
veliko sprememb, ki lahko vsekakor pozitivno spremenijo naša življenja. Obseg
in globina teh sprememb sta znak preoblikovanja celotnih sistemov proizvodnje
in upravljanja.
Vprašanje, ki se poraja je le,
ali te spremembe v Sloveniji zmoremo nadzorovati, jih pravilno usmerjati ter
izkoristiti za prodor na nove trge.
Pozdrav vsem članom tima,
AntwortenLöschenNajprej naj vas pohvalim za dobro napisano seminarsko nalogo. Vidi se, da ste se v Industrijo 4.0 poglobili in da ste temo razumeli. Všeč mi je, da ste jasno zastavili namen in cilje naloge že na začetku in se jih tudi držali. Razvoj industrije ste zelo dobro in razumljivo predstavili, opazila sem, da ste tudi vsako poglavje napisali zelo izčrpno. Dobro je, da ste predstavili pozitiven kot tudi negativen vpliv, ki ga s seboj prinese vpeljava Industrije 4.0., tako na okolje podjetja kot na zaposlene v podjetju. Uspešno ste teorijo o Industriji 4.0 povezali z realnimi primeri podjetij Domel, Metronik in Daimler. Iz spiska virov je razvidno, da se niste zadovoljili le z enim ali dvemi viri, temveč ste se poglobili in uporabili množico virov, ki so verodostojni. SWOT analiza je dobro narejena. Naj vas pohvalim, da ste se dobro znašli, glede na to, da ta sistem v Sloveniji še ni uporabljan (kot ste tudi povedali v nalogi), ter ste namesto tega uporabili primer v Nemčiji. Pomanjkljivosti naloge ni prav veliko, omenila bi predvsem malo neenotno oblikovanje na začetku naloge – nekatere besede so napisane s poševno pisavo, medtem ko so iste besede drugje zapisane z navadno. Tekst se mi zdi zaradi tega malo težje berljiv (na začetku). Odkrila sem tudi par slovničnih napak. Kot vidim niste označili vseh slik z napisi (možno pa je tudi da jih moj računalnik ne prikazuje pravilno)? Všeč mi je sicer, da ste temo dobro obdelali, vendar bi lahko določene stavke morda napisali malo na krajše in bolj razumljivo, saj je naloga tako precej dolga. Razen teh par pomanjkljivosti, Drugače se mi zdi naloga zelo dobro narejena :)
Lp,
Neža (tim5)
Pozdravljeni,
AntwortenLöschenKoncept industrija 4.0 se pogosto uporablja v poslovnem svetu čeprav imam včasih občutek, da ljudje niti ne vejo natančno za kaj gre, saj je koncept razmeroma kompleksen. Vaša naloga popolnoma plastično in razumljivo razloži, kaj industrija 4.0 pomeni, kaj je njen namen in kako uspešni smo v Sloveniji pri implementaciji inovacij in aplikacij v industriji. Všeč mi je, da je blog podprt z infografikami, ki pojasnjujejo posamezne teme. Posebno zanimiva mi je vizualna predstavitev razvoja od industrijske revolucije dalje, škoda le, da je grafika premajhna za blog in je potrebno sliko povečevati. Podobna težava je sicer tudi pri ostalih slikah, ki so zaradi kompleksnosti premajhne in v blogu neberljive. Moteče se je med prebiranjem bloga igrati s povečavo. Pogrešam tudi pravilno navedbo avtorjev grafik. V nalogi me je navdušila praktična predstavitev inovacij in implementacije industrije 4.0 v slovenskih podjetjih, kot na primer glasovno upravljanje z skladiščem v podjetju Gorenje, menim pa, da bi morali ravno takšne zanimivosti izpostaviti tudi na blogu, ker bralca res pritegnejo. Ocenjujem, da je naloga pripravljena odlično, blog pa ima nekaj predvsem kozmetičnih pomanjkljivosti zaradi, katerih ga je mogoče še dodelati. Predlagal bi, večje, preglednejše slike in dodatek zanimivih implementacij tehnologije v realnem svetu.
Lep pozdrav
Robert Leban
Pozdravljeni člani TIM4!
AntwortenLöschenIzbrali ste si meni osebno popolnoma nepoznano tematiko, a naloga je bila napisana na izredno zanimiv način, da bralca kar ''posrka'' vase. Bravo! Resnično dobro napisano in predstavljeno. Sam sem precej vizualen tip in vse grafične predstavite so bile zame plus, še posebej, ker si nisem znala predstavljati kaj pomeni INDUSTRIJA 4.0.
Vsebina je napisana razumljivo, kratko in jedrnato. Meni, da ste dobro izluščili pomen Industrije 4.0., njen namen in cilj, ter kako se sploh pričela. Vsekakor ima cel kup določenih prednosti, a sem še precej skeptična, kaj bi to pomenilo za varnost. Dandanes so praktično vse meje izbrisane, zasebnosti na spletu skoraj, da več ni, še tako so naše identitete na ''udaru'', zato se sprašujem kaj bi šele povzročila implementacija Industrije 4.0 ? Do sprememb bo prišlo v vsakem primeru, ostaja odprto le vprašanje ali bodo znali dovolj varno vpeljati med podjetja in fizične osebe.
Še enkrat, da izpostavim, da je naloga odlično spisana!
Vse dobro.
Lep pozdrav,
Danijela Blagojević
(Tim 3)
Pozdravljeni tim 4!
AntwortenLöschenVaša naloga in blog sta me povsem očarala, saj sta narejena zares nazorno in vrhunsko predstavita kaj industrija 4.0. sploh je. Pomembna se mi zdi uporaba slik, različnih velikosti in barv pisav, ter izpostavitev dejstev. Vidi se, da ste razumeli o čem pišete in da niste naredili nalogo le za to, da je dokončana. Poglavja so zelo izčrpna in obširna. Všeč mi je, ker ste Industrijo 4.0. predstavili tako v svetli kot tudi v temni luči. Ni vse dobro za vse. Uporaba primera iz Nemčije se mi zdi smiselna, prevsem z vidika tega, ker je tam Industrija 4.0 že zares zelo dobro razvita. S tako dobrim primerom tudi naloga pridobi na vrednosti. Samih pomanjkljivosti naloga praktično nima, razen kakšne manjše slovnične napakice. Mogoče je za preglednost naloge njena dolžina že skoraj bolj slabost kot prednost. Ljudje v današnjem času praktično nismo več zbrani za branje dalših pisnih sestavkov, ampak hočemo vse imeti napisano kratko in jedrnato, po možnosti celo le v alinejah in z množico slik. Ampak skozi moje oči dolžina ni slabost, saj se zavedam, da kvalitetno besedilo zahteva tudi obširnost zapisane in predstavljne tematike.
Skrtaka lahko vam le čestitam za odlično napisano nalog!
Srečno!
Benjamin Črv